Beseda »diatomejska« izhaja iz besede »diatom«, kar pomeni enocelični organizem. DZ so kremenčasta ogrodja starodavnih alg, ki jih danes najdemo v obliki mehkega, belega, kremenastega sedimenta, imenovanega diatomit. Ta nastaja skozi milijone let, s fosiliziranjem ogromnega števila kremenčastih alg na dnu jezer in oceanov. Sedimentne diatomov danes najdemo na teh osušenih območjih. S kopanjem in drobljenjem diatomita v droben bel prah nastane DZ. Največja najdišča čiste DZ za vsakodnevno uporabo najdemo v Peruju in Avstraliji.

Tipična sestava DZ je 80-95% kremen (silicijev dioksid), 2-4% aluminijev oksid, 0,5-2 železov oksid z ostalimi elementi v sledeh. Z večanjem vsebnosti kremena se veča tudi njena moč. Najkvalitetnejša DZ je čiste bele barve. Ravno zaradi svoje sestave ima v slovenskem jeziku poimenovanje – KREMENKA. Zasledite jo lahko še pod imeni, kot je silicijeva prst, diatomejska prst, kieselerde (nem.), kiesegur (nem.), diatomaceou earth (ang.).